Javni poziv Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti (ZSAPZ)
1. Ustava Republike Slovenije (Ustava) določa lokalno samoupravo kot eno izmed temeljnih prvin demokratične ureditve. Po spremembi 143. člena Ustave je bil leta 2006 na najvišji ravni uveden pravni okvir za obvezno ustanovitev pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave, tako da od takrat pokrajine niso le možnost, temveč ustavnopravna dolžnost. Kljub več kot desetletnemu obdobju od ustavne spremembe in številnim poskusom za njeno implementacijo, tej ustavni zahtevi še vedno ni bilo zadoščeno.
2. Ustanovitev pokrajin po ustavni spremembi ni več zgolj politična odločitev, temveč jasna in neposredna ustavna obveznost, ki jo ima najprej Državni zbor kot zakonodajalec prek možnosti zakonodajne iniciative in pristojnosti sprejema zakona, poleg njega pa prav tako Vlada in Državni svet kot tudi možna nosilca zakonodajne iniciative. Ustava nalaga obvezen sprejem zakona z relativno kvalificirano večino glasov poslank in poslancev, s katerim bodo ustanovljene najmanj dve pokrajini, pri čemer mora tak zakon določiti konstitutivne elemente pokrajin, ki so ime, območje in sedež. Pri njegovem sprejemu mora biti zagotovljeno tudi sodelovanje občin. Kljub več zakonodajnim poskusom v zadnjih dveh desetletjih tak zakon do danes zaradi pomanjkanja političnega konsenza v Državnem zboru še ni bil sprejet.
3. Zaradi neustanovitve pokrajin vsakokratna sestava predvsem Državnega zbora resno in kontinuirano krši več določb Ustave. Opustitev dolžnosti sprejema zakona o ustanovitvi pokrajin tako pomeni najprej jasno kršitev 143. člena Ustave. Potem gre še za kršitev 9. člena Ustave, iz katerega izhaja pravica do lokalne samouprave. V skladu z 2. členom Ustave, iz katerega izhaja načelo pravne države, so vsi oblastveni organi zavezani k spoštovanju predpisov.Zato je Državni zbor kot zakonodajni organ v sistemu delitve oblasti zavezan, da izpolnjuje svoje ustavne dolžnosti, kar se krši z neustanovitvijo pokrajin. Zaradi opustitve svoje dolžnosti zakonodajalec krši nenazadnje tudi načelo delitve oblasti, kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena Ustave.
4. Odsotnost pokrajin ima resne posledice za razvoj države in lokalnih skupnosti: zavira decentralizacijo in lokalni razvoj, omejuje lokalno iniciativo, zmanjšuje učinkovitost upravljanja in otežuje črpanje evropskih sredstev. Pokrajine so ključne za celovitejšo, pravičnejšo in bolj racionalno porazdelitev upravnih nalog in finančnih sredstev ter za uresničevanje skladnega regionalnega razvoja.
5. Dejstvo, da imamo v Ustavi zapisane pokrajine, v praksi pa te ne obstajajo, ustvarja ustavnopravno nevzdržno in tudi politično nesprejemljivo stanje. Takšna zakonodajna inertnost spodkopava legitimnost pravnega reda in zaupanje državljank in državljanov v državne institucije.
6. Zato Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti:
– opozarja, da nadaljnje odlašanje ustanovitve pokrajin pomeni politično in ustavnopravno odgovornost v prvi vrsti zakonodajalca;
– poziva Vlado kot eno izmed možnih nosilk zakonodajne iniciative in še posebej Državni zbor kot zakonodajalca, da čim prej začneta z aktivnostmi za pripravo, vložitev oziroma sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin, s katerim se bo uresničilo 143. člen Ustave;
– spodbuja strokovno razpravo o možnostih, ali bi lahko Ustavno sodišče obravnavalo neustanovitev pokrajin kot ustavnopravno praznino in ugotovilo s tem povezane kršitve Ustave;
– opozarja na potrebo po celoviti rešitvi vprašanja ustanovitve pokrajin, zaradi česar je treba sprejeti zakonodajni sveženj, ki bo uredil prav tako volitve v organe pokrajin in njihovo delovanje, in sicer vse od njihovega financiranja do pristojnosti oziroma nalog in organov;
– vabi k nadaljnji čim širši družbeni in strokovni razpravi o problematiki ustanovitve pokrajin, kar bo lahko prispevalo k njihovi ustanovitvi in demokratičnemu pritisku javnosti na zakonodajalca in izvršilno vejo oblasti.
Prebivalke in prebivalci Republike Slovenije si zaslužijo živeti v pravni državi, kjer v Ustavi zapisan 143. člen ne bo ostal le očitna mrtva črka na papirju, temveč živa norma, ki se bo uresničevala v dobro vseh. Zato naj se aktivirata Vlada in Državni zbor, da se začne postopek za sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin in se izvrši ustavno obveznost, s čimer bo država naredila odločilen korak k večji decentralizaciji, demokratičnosti in učinkovitejšemu regionalnemu razvoju.
V Mariboru, dne 12. junija 2025
Predsedstvo Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti:
zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, predsednik
prof. dr. dr. h.c. Marko Pavliha, član
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič, član
in
dr. Domen Končan, kot poročevalec v zadevi