Na pobudo številnih prizadetih občanov – bivših podjetnikov, je Združenje Slovenska akademija pravnih znanosti (Akademija)^[1] na skupni seji vseh članov obravnavalo še vedno odprta vprašanja, povezana s sprejetjem, uveljavljanjem in nezadostnim odpravljanjem njegovih škodljivih posledic.

Pred več kot dvema desetletjema je bila v slovenski pravni sistem uvedena zakonska ureditev, ki je ne pozna nobena druga država: družbenikom in delničarjem izbrisanih družb je bila naložena odgovornost za dolgove, ki jih nikoli niso prevzeli. Ta ukrep je bil sprejet brez javne razprave, brez ekonomske in pravne utemeljitve ter brez kakršnekoli zaščite za tiste, ki so zaradi njega ostali brez svojega osebnega premoženja. Gre za najbolj sporen Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999, največkrat obravnavan zakon na Ustavnem sodišču RS, ki ga je razveljavilo in določilo način njegove razlage z uvajanjem pojma aktivnega družbenika, ki ga korporacijsko pravo ne pozna. Zakon je povzročil več kot 100 milijonov evrov škode, ki so jo plačali oziroma še vedno plačujejo slovenski državljani.

Akademija je nesporno ugotovila, da je bil osnutek ZFPPod izdelan po naročilu Ministrstva za gospodarstvo in potrjen s sklepom Vlade RS dne 14. 1. 1999, nakar je bil v štirimesečni javni obravnavi pozitivno ocenjen. Vsebina osnutka je bila namenjena zaščiti malih gospodarskih subjektov pred velikimi sistemi.

V nadaljnjem postopku je Ministrstvo za finance zamenjalo celotno vsebino osnutka ZFPPod, razen njegovega naslova, in ga posredovalo Vladi, da ga pošlje Državnemu zboru RS. Vsebina predloga je bila namenjena izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra in prenosu njihovih obveznosti na družbenike oziroma delničarje. Omenjeni osnutek je pripravilo Slovensko sodniško društvo. Zakon je bil sprejet po nujnem postopku brez večjih razprav. Poslanci niso bili seznanjeni z omenjeno določbo o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike in ta določba tudi ni bila omenjena v obrazložitvi zakona.

Po 25 letih raziskav postopka sprejetja ZFPPod in štirih poskusih Državnega zbora, da se odpravijo njegove škodljive posledice, je bilo ugotovljeno, da določb o prenosu obveznosti ni bilo v predlogu ZFPPod, ki ga je sprejela Vlada, niti ni bila z njimi seznanjena Zakonodajna pravna komisija. Po sprejetju predloga ZFPPod na seji Vlade je strokovna služba Vlade samovoljno ali v soglasju z doslej neznanimi interesnimi skupinami pripisala 4. in 5. odstavek 27. člena ZFPPod, ki urejata prenos plačila dolgov na družbenike.

Ob tem se zastavljajo naslednja vprašanja:

Kako je mogoče, da je skupina interesno povezanih posameznikov v postopku sprejemanja zakonodaje samovoljno vnesla takšno določbo v predlog zakona, ki je družbenikom odvzela njihovo premoženje? Kdo so odgovorne osebe in zakaj se ta odločitev še vedno ne preiskuje? Kako država opravičuje kršitev osnovnih pravnih načel, kot sta pravna varnost in varstvo lastnine? Zakaj nobena druga država ne pozna takega mehanizma?

Ne gre le za vprašanje pravne pravilnosti tega ukrepa, temveč za moralno odgovornost države do svojih državljanov. Država ne more na eni strani promovirati pravno državo, na drugi pa dopuščati sistemsko razlastitev brez pravnega sredstva.

Prizadeti družbeniki niso špekulanti, niso goljufi, niso krivci za propad podjetij – so žrtve odločitev, ki so bile sprejete daleč od oči javnosti in pod vplivom tistih, ki so znali izkoristiti sistem v svoj prid. Nihče ne bi smel izgubiti vsega zaradi političnega manevra in interesnih dogovorov iz ozadja.

Danes država vztrajno zavrača razpravo o tej nezaslišani aferi. Sprašujemo se zakaj, je to priznanje nepravične odločitve? Ali pa gre za strategijo, kako ohraniti moč in zaščititi tiste, ki so imeli od tega koristi?

Toda zgodovina nas uči, da krivice ne izginejo same od sebe. Molk oblasti je le začasen. Vsak pravni sistem, ki dopušča, da se ljudem odvzame premoženje brez pravne zaščite, se s tem odreka temeljnim načelom pravne države.

Čas je, da politična oblast pojasni javnosti, kako bo popravila te krivice, kdaj bo prišlo do odprte razprave o tem vprašanju in ali bodo odgovorni nosili posledice.

Če odgovorov ne bo, jih bodo prizadeti poiskali sami. In ko jih bodo  našli, jih bodo  delili z javnostjo – kajti resnica je močnejša od političnega molka.

Po vsem tem času oškodovani družbeniki še vedno trpijo zaradi občutka sramote in nepravične stigme, čeprav niso krivi. Pravna država ne bi smela dovoliti, da nedolžni ljudje postanejo dolžniki zaradi nečesa, kar ni bila njihova odgovornost.

Država ni zgolj vzela premoženja – ugrabila je dostojanstvo. Tisoče ljudi, ki niso krivi za dolgove izbrisanih družb, je bilo prisiljenih nositi breme, ki jim ne pripada.

Prejemamo pisma, poslušamo zgodbe, vidimo, kako ljudje, ki so vse življenje pošteno delali, še danes nosijo nezasluženo sramoto dolžnikov. Nekateri so zaradi tega izgubili prijatelje. Drugi se skrivajo pred znanci. Nekateri se celo svojim otrokom ne upajo povedati, kako so postali dolžniki. Ne prosijo za denar. Ne prosijo za miloščino. Ne prosijo za odpis dolgov.

Prosijo le za eno: naj država prizna resnico. Naj pove javnosti, da ti ljudje niso krivi. Naj jih reši nepoštene sramote, ki so jim jo naložili drugi.

Ali je res preveč zahtevati, da država pove resnico in povrne ljudem vsaj dostojanstvo?

Ti ljudje so že plačali previsoko ceno. Država je tista, ki ima moč, da jih reši nepoštene krivde.

A za to je potrebna ena stvar, ki jo ta država očitno še vedno ne želi dati: priznanje odgovornosti.

Člani Akademije se ne obračamo  na naslovnike  in javnost zaradi domnevnega kaznovanja odgovornih oseb, temveč predvsem za namenom, da več deset tisoč prizadetih ljudi prejme materialno in moralno zadoščenje,  in da se kaj takega ne bo več pripetilo v pravni državi.

Ps. Predsestvo Akademije je  posredovalo javnosti  ugotovljena dejstva, stališča  in predloge v zvezi z omenjeno problematiko.

V Mariboru, dne 24.3.2025

 

Predsedstvo Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti:

 

zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, predsednik

prof. dr. dr. h.c. Marko Pavliha, član

izr. prof. dr. Luka Tomažič, član

[1] Akademija je združenje 50  doktorandov pravnih znanosti, ki je bilo ustanovljeno v avgustu 2024 sedežem v Mariboru  z namenom utrjevanja vladavine prava in pravne države. Člani Akademije  delujejo na različnih pravnih področjih. Osnovna oblika delovanja Akademije je  podpora članom pri znanstvenem delu, obravnavanje odprtih družbeno pravnih vprašanj in poročanje javnosti ter pristojnim organom mnenj in predlogov z vidika utrjevanja temeljnih pravnih načel vladavine prava in pravne države. Prva tovrstna  obravnava z dne 24.3.2025 se nanašala  25. letno problematiko izbrisa pravnih oseb v obdobju 1999-2011. Poročevalec o omenjeni  temi je bil prof.dr. Šime Ivanjko, avtor pred nedavnim izdane  dokumentarne monografije;Why have you punished us,( Kulturni center , Maribor, 2025) v kateri je  analiziral dosedanje poskuse odprave škodljivih posledic omenjenega izbrisa.