Že četrt stoletja traja boj več tisoč oškodovanih za odpravo škodljivih posledic Zakona o finančnem poslovanju zakona iz leta 1999, ki je prizadel družbenike in delničarje malih gospodarskih družb na način, ki ga ne pozna nobena sodobna država. Kljub številnim prizadevanjem, ki so podrobneje dokumentarno opisana v monografiji »Zakaj ste nas kaznovali?(2021) še po 25 letih ni videti konca, ker ni politične volje oblastnih organov, da se soočijo z ene od največjih napak slovenskega zakonodajalca ozirom ene ali več oseb, ki so zlorabili svojo moč, utemeljujočo na zlizanosti pravne stroke z političnimi interesi posameznih struktur.
V pričujoči drugi dopolnjeni izdaji v angleškem jeziku Why have you punished us? (2025) je v ospredju po 25 letih odkrita, strogo varovana skrivnost, da je določbo o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike in delničarje v Zakonu o finančnem poslovanju podjetjih v letu 1999 pripisano v 27. členu, mimo znanja vlade in potem ko je vlada sprejela dokončno vsebino predloga zakona.
Monografija v angleščini podrobneje obravnava tudi vprašanje, kako je mogoče, da v pravni državi, da zakonodajalec sprejetjem Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju: ZOKIPOSR) prizna odgovornost za povzročeno škodo več desettisočem oškodovancev zaradi prenosa obveznosti izbrisanih družb na družbenike v obliki plačila odškodnine v višini 60 odstotkov škode,vendar v treh letih veljavnosti zakona ni noben oškodovanec uspel svojim zahtevkom. ZOKIPOSR je nerazumen, kot je to ugotovilo Ustavno sodišče, zaradi sprejetih amandmajev, ki so vnesli v zakon pogoje,ki jih nihče ne more izpolniti. Da bi lahko ZOKIPOSR zaživel v praksi je pripravljena novela zakona, vendar nobeno ministrstvo, ne želi vložiti novele v zakonodajni postopek.
V preteklih 25 letih so se oškodovanci obrnili na vse pristojne institucije, podali številne pobude ter sodelovali v sodnih in zakonodajnih postopkih, vendar učinkovite rešitve še vedno ni.
Ta dolgotrajni spor, povzročen zn opisanim koruptivnim dejanje ne kaže le na sistemske pomanjkljivosti, temveč tudi na neodzivnost odgovornih, ki zavlačujejo proces odprave storjenih krivic. Ustavno sodišče je presojalo njegovo ustavno usklajenost in ugotovilo, da zakon ni v neskladju z Ustavo, je pa nerazumljiv.
Ob tem prizadeti opozarjajo, da vsako nadaljnje zavlačevanje pomeni poglabljanje neenakosti in trpljenja prizadetih. Zahtevajo takojšnje ukrepanje pristojnih organov, da se odpravi krivica in omogoči dostojanstveno življenje vsem, ki jih je prizadel ta zakon.
Pozivamo vse deležnike, medije in širšo javnost, da se pridružijo našim prizadevanjem in podprejo rešitve, ki bodo temeljile na pravičnosti in spoštovanju človekovih pravic.
Prav tako pozivamo pristojne državne institucije in širšo javnost, naj zahtevajo odgovornost in rešitve za nastalo situacijo. Institucije, odgovorne za nadzor nad izvajanjem zakonodaje, naj ukrepajo odločno in zagotovijo, da se škodljive posledice sporne določbe odpravijo ter da se podobni primeri v prihodnje ne ponovijo. Širša javnost naj bo pozorna na to problematiko in naj glasno zahteva od odgovornih ustrezna pojasnila ter konkretne ukrepe, ki bodo zaščitili prizadeto skupino in povrnili zaupanje v pravičnost zakonodajnega procesa.
Za konec ponovno poudarjamo, da so negativne posledice omenjene določbe resnične in trajajoče, zato je skrajni čas za odgovorno ravnanje. Izmikanje odgovornosti ne more izbrisati nastale škode. Le s prevzemom odgovornosti in s skupnimi prizadevanji za učinkovite rešitve lahko omilimo nastalo škodo ter preprečimo, da bi se takšne napake v zakonodajnem postopku ponovile.
V Mariboru, 10.3.2025
Prof. em. dr. Šime Ivanjko
