Javni poziv Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti (ZSAPZ)
1. Prvi poskus “demutualizacije” Vzajemne zdravstvene zavarovalnice se je dogodil pred dvajsetimi leti, vendar ga je na srečo preprečil Državni zbor RS, s čimer je pokazal visoko stopnjo državotvornosti. V mesecu decembru 2005 je takratni poslanec in podpredsednik državnega zbora dr. Marko Pavliha (sicer eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za zavarovalno pravo) naslovil poslansko vprašanje na tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo, kako se namerava odzvati na napovedi o preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo, s čimer bi lahko prišlo do “katastrofalnega oškodovanja davkoplačevalcev in goljufije stoletja”.
Premier je potrdil, da v vladi deloma delijo zaskrbljenost z opozicijskim poslancem, vendar pa konkretno zadeve ne more presojati, ko so pred ustreznimi institucijami – Agencijo za zavarovalni nadzor in sodiščem – sproženi postopki. O tem, da bi se Vzajemna preoblikovala, je treba predhodno sprejeti sklep na skupščini zavarovalnice in pridobiti dovoljenje agencije, zato je predsednik vlade poslančeve napovedi o goljufiji stoletja ocenil za zavajajoče. Obenem je zagotovil, da bo vlada poskrbela, da bo zavarovalnica še naprej neprofitna zavarovalnica z medgeneracijsko vzajemnostjo, če bo potrebno, bodo predlagali tudi spremembo zakonodaje.
Poslanec z odgovorom predsednika vlade ni bil zadovoljen, saj po njegovem mnenju ni odgovoril na bistven del vprašanja, namreč kako bo vlada zaščitila interese zavarovancev in preprečila privatizacijo nečesa, kar je od vseh državljanov. Zato je predlagal, naj državni zbor o tem na naslednji seji opravi razpravo in opozoril, da bi bila “zadnja rešilna bilka” razprava o posebnem zakonu o lastninskem preoblikovanju Vzajemne zavarovalnice, s katerim bi preprečili oškodovanje.Kljub nasprotovanju vodstva Vzajemne je januarja 2006 državni zbor s prepričljivo večino vendarle sprejel “zgodovinski” sklep o avtentični razlagi prvega stavka četrtega odstavka 62. člena takrat veljavnega Zakona o zavarovalništvu, s katerim je jasno določil, da je pridobitev dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor nujen predpogoj za začetek postopka preoblikovanja, do katerega potem ni prišlo.
2. V preteklosti je Vzajemno zavarovalnico nameravalo preoblikovati nekaj posameznikov, zdaj pa to želijo storiti predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti, kar je še bolj zaskrbljujoče. V demokratični in pravni državi morajo biti vsi posegi države v pravice posameznikov in pravnih oseb utemeljeni, sorazmerni in ustavno skladni. Zato z veliko zaskrbljenostjo opozarjamo na spornost Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. – ZSPVZZ (Ur.l. RS, št. 131/23), s katerim je zakonodajalec enostransko in brez soglasja zavarovancev prisilno preoblikoval vzajemno zavarovalnico v delniško družbo. Takšen poseg ni le izrazito sporen z vidika načel pravne države, temveč pomeni tudi grob poseg v zasebno lastnino in avtonomijo pravne osebe, ki ni v lasti države.
3. Vzajemna zavarovalnica ima poseben pravni in družbeni položaj. Gre za oblike organiziranja, v katerih so zavarovanci hkrati člani, ki so soudeleženi pri upravljanju in nosilci interesov skupnosti. Takšne organizacije so osnovane na medsebojnem zaupanju, solidarnosti in pogodbenih razmerjih med zavarovanci. Zato njihovo pravno obliko ni mogoče spreminjati brez njihove volje oziroma brez postopka, ki bi vključeval demokratično odločanje članov.
4. Prisilno preoblikovanje v delniško družbo brez upoštevanja volje zavarovancev predstavlja več kršitev Ustave RS, in sicer kršitev načela pravne države (2. člen), poseg v zasebno lastnino brez nadomestila (33. in 69. člen) in izključitev iz svobodne gospodarske pobude (74. člen).
Prav tako je kršena Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ki zagotavlja sleherni fizični in pravni osebi pravico do mirnega uživanja svojega premoženja, za katerega. nihče ne sme biti samovoljno prikrajšan (1. člen 1. Protokola k EKČP). Na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) mora vsak poseg v premoženje izpolnjevati tri pogoje: zakonitost, legitimnost cilja v javnem interesu in sorazmernost. V konkretnem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, ker ni bil izkazan nujni javni interes za preoblikovanje, članom ni bila omogočena udeležba pri odločanju, ponujeno nadomestilo pa je določeno diskrecijsko brez sodelovanja prizadetih zavarovancev.
Gre torej za samovoljen poseg v upravičeno pričakovanje zavarovancev, ki po sodni praksi ESČP (npr. Beyeler proti Italiji, Tre Traktörer AB proti Švedski, Broniowski proti Poljski) pomeni kršitev pravice do mirnega uživanja premoženja.
5. Prisilno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ima širše negativne družbene posledice, ki presegajo pravne vidike. Takšen poseg spodkopava zaupanje državljanov v pravno državo in institucije, saj daje vtis, da lahko država samovoljno posega v pravice posameznikov in skupnosti brez utemeljenega razloga. To lahko vodi v zmanjšanje solidarnosti, ki je temelj vzajemnih zavarovalnic, ter poveča neenakost med državljani, saj bi preoblikovanje potencialno koristilo le nekaterim posameznikom na račun širše skupnosti zavarovancev. Prav tako lahko takšen precedens negativno vpliva na druge podobne organizacije, ki temeljijo na vzajemnosti, in odvrača državljane od sodelovanja v takšnih pobudah v prihodnje.
6. Zaradi navedenih pravnih in etičnih razlogov članice in člani ZSAPZ:
- pozivamo Državni zbor RS k odpravi spornih zakonskih določb,
- podpiramo vloženo pobudo za ustavno presojo in predlagamo Ustavnemu sodišču RS prednostno obravnavo,
- spodbujamo izčrpanje domačih pravnih sredstev in pripravo pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, če pravna varnost v Sloveniji ne bo zagotovljena,
- povabimo zakonodajalca in pristojne institucije k odprtemu dialogu in skupnemu sestanku, na katerem bi lahko skupaj preučili možnosti za rešitev, ki bo spoštovala pravice zavarovancev in ohranjala vzajemni značaj zavarovalnice.
Pravo ne sme služiti razgradnji obstoječih pravic, ampak njihovemu varstvu. Posegi v lastninsko strukturo zasebnih pravnih oseb brez njihove volje pomenijo nevaren precedens, ki zadeva širši interes varstva pravic posameznikov pred samovoljo oblasti.
V Mariboru, dne 8. maja 2025
Predsedstvo Združenja Slovenska akademija pravnih znanosti:
zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, predsednik
prof. dr. dr. h.c. Marko Pavliha, član
prof. dr. Luka Tomažič, član